Pohodniški čevlji morajo zagotavljati varen korak in udobje.
Zato niso vsi pohodniški čevlji primerni za vse podlage oziroma terene. Pohodniške ture se lahko začnejo na obrobju urbanih naselji, lahko pa na višini dva ali več tisoč metrov. Na obrobju urbanih naselji pohodniški čevlji ne predstavljajo težav, saj so nam poti ter razmere na njih znane. Tako imamo v vsakem primeru primerno obutev, obleko ter po potrebi hrano in pijačo. Slabo vreme znamo oceniti, znamo se vrniti na izhodišče, tudi v primeru nenadnega naliva zaradi bližine doma ne tvegamo podhladitve ter drugih nevarnosti.
V drugem primeru nas na izhodišču obdaja alpski svet takoj, ko izstopimo iz avtomobila. Pogosto so taki pristopi tudi zelo nevarni, gorska reševalna služba ima pri takih gorniki pogosto zelo veliko dela. Ena glavnih pomanjkljivosti v takih primerih so pohodniški čevlji, obleka ter hrana in pijača. Zakaj niso izbrani primernejši pohodniški čevlji bi izvedeli iz pogovorov, verjetno pa je glavni vzrok nesposobnost prilagoditve. Pred seboj imajo takšni pohodniki cilj, ki zgleda kot malce večja slovenska vzpetina. Ter si mislijo, da bodo na vrhu v nekaj korakih. Kar pa se zaradi nadmorske višine hitro izkaže za blago rečeno napačno oceno. Poleg terena je nadmorska višina lahko pogubna tudi zaradi podhladitve, temperature se lahko ob nevihti hitro spustijo do območja, ko nas začne pošteno zebsti.
Običajno moramo do višine dva tisoč metrov hoditi iz tisoč ali več kot tisoč metrov nižjega izhodišča, kar je nekaj drugega kot izstopiti iz avtomobila na višini dva tisoč metrov. Pri takih izhodiščih so obvezna oprema ustrezni pohodniški čevlji, vsa ostala obutev je neprimerna. Na nadmorski višini dva tisoč metrov nas bo najverjetneje čakale poti s skalno podlago, kar zahteva obutev s trdnim podplatom ter skalni podlagi primernim profilom pohodniške obutve.
Pohodniški čevlji morajo biti izbrani predvsem glede na podlago načrtovanih planinskih ali pohodniških poti. Izvedite več v članku Kako izbrati prave pohodniške čevlje.