Borelioza je v minulem desetletju prizadela iz leta v leto manj ljudi, učinki preventive in ozaveščanja so obrodili sadove.
Kljub temu je borelioza še vedno težava, s katero se ukvarja zdravstvena stroka . Lani je po statističnih podatkih bila odkrita pri tri tisoč sedemsto enainštiridesetem bolniku, podatki so obetavni predvsem glede na minula obdobja. Najbolj uspešno je zavedanje vseh pozitivnih učinkov, ki so nam na voljo. Ti so predvsem preventiva in cepljenje, ki pa po statistiki ni najbolj zgleden podatek. Znano je, da je borelioza najbolj učinkovito odpravljena z zgodnjim odkrivanjem bolezni. Cepljenje je na drugi strani pri nas manj pogosto, kot v drugi deželah. Odstotek cepljenih z enim odstotkom cepiva pri nas komaj presega desetino prebivalcev. Redno cepljenje na drugi strani obsega manj kot deset procentov prebivalcev. Posebno resno bi morala biti s tega vidika borelioza obravnavana na območjih, kjer so klopi najbolj aktivni.
V Sloveniji so to Gorenjska, Koroška ter ljubljanska regija. Poleg tega je za območje Slovenije značilno, da je borelioza stalno prisotna in značilna. Skoraj izključno je povezan za eno vrstno klopov. Okužba se zgodi pri sesanju krvi malih gozdnih glodavcev in srn. klop potrebuje kri gostitelja za svoje življenjske funkcije, z njo mu je omogočen razvoj in prehod v razvitejšo stopnjo. Njej primerno je borelioza nevarnost, zgodi pa se ob ugrizu okuženega klopa. Glede na stopnjo razvoja je klop bolj razvit, kar pomeni, da izbira boljša mesta za zasedo in prehod na žrtev. Ta mesta imajo dve poglavitni značilnosti, prehod mora biti enostaven hkrati pa mora klopu nuditi dovolj zavetja in zaščite pred naravnimi sovražniki. Največkrat jih opazimo na koncih listov, vej ali podobnih mestih, kjer je možen prehod žrtve. Klop se pri tem spusti na žrtev, ter začne iskati primerno mesto za vbod oziroma ugriz.
Borelioza prizadene veliko ljudi, zato previdnost in preventiva posebej ob načrtovanem gibanju v gozdu ni odveč.